Naša cenjena strokovna ekipa
-
Sabina Herle
PREDSEDNICA
-
Robert Mlakar
PSIHOTERAPEVT
-
Jasna Trapečar Pavšič, prof. def.
PEDAGOGINJA IN TERAPEVTKA
-
Miroslav Martinuzzi
UČITELJ PLAVANJA, VODJA PLAVANJA-OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN VADITELJ PLAVANJA ZA OSEBE Z INVALIDNOSTJO
-
dr. Ajda Pfifer, univ. dipl. psih.
PSIHOLOGINJA
-
LOGOPEDINJA
-
Špela Falatov
CENTER ZA ZDRAVLJENJE AVTIZMA, NEVROGIBANJE IN MOTNJE GOVORA
Sabina Herle
PREDSEDNICA
Sem predsednica Društvo za avtizem DAN! Maribor, po izobrazbi magistrica ekonomskih znanosti, po poklicu predavateljica na VSŠ. Vrsto let sodelujem pri organizacijah različnih projektov in imam veliko izkušenj s prijavami na javne razpise. Sama sem mati treh otrok, tretji je otrok s posebnimi potrebami (mikrocefalija, avtizem, težka duševna motnja, razvojni zaostanek, neverbalen,…). Že od njegovega rojstva naprej se ukvarjam z reševanjem ”njegovih” problemov, se sproti samoizobražujem, udeležujem seminarjev, posvetujem s strokovnjaki iz ustreznih področij ter aktivno sodelujem pri snovanju in izvedbi programov društva. Prav te izkušnje mi pomagajo pri vpeljavi aktivnosti v društvo in pri svetovanju staršem s podobnimi problemi. Kot starš, sem bila hitro postavljena pred dilemo, kako financirati vse drage terapije, ki bi prizadetemu otroku lahko pomagale v njegovem razvoju. Ker tovrstnih sofinancerjev ni bilo, sem se odločila, da bomo poiskušali prizadetim uporabnikom pomagati predvsem s sofinanciranjem in organiziranjem učinkovitih terapij. Katja Šergan Božič je prav tedaj (leta 2007) iskala nekoga za razširitev mreže društev DAN! v Sloveniji. Kot ustanovna članica je skupaj z dr. Alenko Vojsko Kušar, pomagala pri ustanavljanju našega društva v Mariboru. Iz svetovanja pri protokolu DAN! smo aktivnosti razširili še na ostala učinkovita področja. Sedaj že nekaj let uspešno sodelujemo z Ministrstvom za zdravje RS, donatorji in MOM-Mestno občino Maribor, ki omogočajo izvedbo in sofinanciranje aktivnosti društva.
Ves čas od ustanovitve se s še nekaterimi člani popolnoma prostovoljno ukvarjamo z nudenjem nujno potrebne pomoči ogroženim skupinam.
Robert Mlakar
PSIHOTERAPEVT
“Verjamem v spremembe in rast, terapija je pot v neznano .”
Sem Robert Mlakar, psihoterapevt, ki me v življenju vodi zaupanje v človeka in njegove zmožnosti za spremembo in rast. Zato skušam v osebnih odnosih, kot tudi v terapevtskih, poiskati tisto mesto, kjer se lahko srečamo in začutimo. Kot ljudje. V sočutju in hkrati v iskrenosti.
Na terapijo gledam kot na skupno popotovanje v neznano, kjer se srečujemo z ogromno preizkušnjami, tudi težkimi. Potovali bomo skozi strah, sram, žalost, jezo, gnus, grozo, gnev, prezir in se ob tem naučili aktivirati lastne vire, s katerimi si dovolite te občutke začutiti, jih sprejeti, v sebi umiriti, predelati in se nato odpreti za veselje, pogum, radost, srečo, ljubezen in povezanost. Takšna odprtost pa prinese tudi ozdravitev in mir.
Metode in pristopi, ki jih uporabljam pri delu
Delam po metodi relacijske, zakonske in družinske terapije, ki jo je v Sloveniji utemeljil dr. Christian Gostečnik. Izpopolnjevanje na podiplomskem izobraževanju Zakonska in družinska terapija na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani mi je omogočilo temeljit študij in izvajanje terapije. Po zaključenem študiju sem praktične veščine utrdil pri stažiranju na Študijsko-raziskovalnem centru za družino v Ljubljani.
Pri svojem delu uporabljam tudi pristope, ki so del kognitivno vedenjske terapije, psihoanalize, vaje iz čuječnosti ter osnovne somatske vaje za prebujanje telesnih zaznav, ki pomagajo pri predelovanju travmatičnih zapletov.
Izhajam iz teorije navezanosti, saj le ta uporabniku na preprost način razlaga nastanek navezanosti na skrbnike in kako ta navezanost v življenju vpliva na vse naše nadaljnje odnose.
Zavezan sem k molčečnosti
Vsi pogovori so zaupni in o tem, kaj se pogovarjamo ne govorim vašim družinskim članom, partnerju, sorodnikom oz. komerkoli. Če ste mladoletni se terapije udeležite ob soglasju staršev oziroma ustreznih institucij.
Pomoč staršem otrok z avtizmom ali drugo motnjo
V družinah z avtizmom so odnosi še toliko večji izziv. Starši skrbijo za otroke, njihovo socializacijo in šolanje, sprejetost v družbi, prihodnost, odnose med brati in sestrami, hkrati hodijo v službo, morda skrbijo še za svoje starše. Pri tem jim pogosto zmanjka časa in/ali energije zase in partnerski odnos. Tako izgorevajo in si ne morejo več napolniti baterij. V tej zgodbi dostikrat ostanejo sami in neslišani. Pogosto tudi ne verjamejo več, da je kakršnakoli sprememba mogoča.
Starši diagnozo doživijo kot izgubo. Kar diagnoza seveda tudi je. Izgubi se možnost, da bo otrokovo življenje potekalo po običajni poti. Izgubi se tudi možnost, da se bo njihovo lastno življenje nadaljevalo, kot so načrtovali. Nekateri z izgubo povezana čustva (jeza, strah, žalost…), odrinejo in v vnemi skrbi za otroka, nikoli ne dobijo priložnosti za žalovanje.
Lahko se počutijo frustrirane, ko je otrok nemiren, neodziven, jezen, ne upošteva drugih. Frustracija pa se pojavi tudi zaradi odzivanja družbe in drugih ljudi, ki ne razumejo, kako avtizem ali druga motnja vpliva na otroka in so obsojajoči. Veliko je tesnobe. Starše skrbi, kaj bo z otrokom v prihodnosti. Kako bo živel, ko njih ne bo več? Nekateri čutijo krivdo in povsem neupravičeno mislijo, da so sami z nečim povzročili to motnjo pri otroku ali da so nesposobni starši.
Mnogokrat so jezni bodisi na partnerja, otroka, šolo, institucije, družbo, državo, Boga. Doživljajo ogromno krivic. Čutijo krivdo, sram, preobremenjenost, jezo, zmedo, frustracijo. Nekateri se težko sprijaznijo s tem, da doživljajo ta čustva. Mnogi živijo na robu ločitve. Mnogi se ločijo. Ostanejo brez čustvene opore in podpore. Vse to lahko vodi v zaplete kot so depresije, tesnobne motnje, panični napadi, pojavljanje raznih podob, fobije, obsesije in podobno.
Izkušnje kažejo, da tudi osebi z avtizmom najbolj pomagamo, kadar pomagamo celotni družini. Pri tem je terapija za starše včasih še bolj ključnega pomena, kot samo delo z otrokom. Terapija pomaga predelati travmatične zaplete, sprejeti in izžalovati nastale okoliščine, izboljšati partnerski odnos ali odnos s samim sabo in tako zgraditi varno zavetje, zatočišče, kamor lahko potem povabimo tudi otroke in se skupaj podamo na pot bolj polnega in srečnega življenja.
Pomembno se je zavedati, da lahko tudi otroci z avtizmom, ob upoštevanju nekaterih omejitev, živijo zadovoljno in izpolnjeno.
https://www.psihoterapijamlakar.org/
Jasna Trapečar Pavšič, prof. def.
PEDAGOGINJA IN TERAPEVTKA
Sem specialna in rehabilitacijska pedagoginja ter terapevtka z licenco Svetlana Masgutova Educational Institute for Neuro-Sensory-Motor Reflex Integration. Delujem v okviru Zasebne specialno-pedagoške svetovalnice Jasna v Mariboru, kjer ponuja specialno-pedagoške preglede in obravnave v katere vključujem delo po metodah Brain Gym, Bal a vis x, Ritmična gibanja po dr. Blombergu, Senzorna integracija po dr. Ayresovi ter terapije senzo-motorične in refleksne integracije po metodi MNRI®. Osnova terapij po metodi zajema področje taktilne integracije in integracije primarnih dinamičnih in posturalnih refleksov.
Zasebna specialno-pedagoška svetovalnica Jasna
PE: Kettejeva 2
2000 Maribor
Tel: 031 869 198
e-mail: jasna.trapecar@gmail.com
Spletna stran: http://svetovalnica-jasna.si/
FB: Specialno-pedagoška svetovalnica Jasna
Miroslav Martinuzzi
UČITELJ PLAVANJA, VODJA PLAVANJA-OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN VADITELJ PLAVANJA ZA OSEBE Z INVALIDNOSTJO
Kot učitelj plavanja sem začel z širjenjem znanja predvsem na področju plavanja oseb z invalidnostjo in motnjami v duševnem razvoju ter med drugimi pridobil tudi ustrezni diplomi za vodenje tovrstne vadbe. Nekaj let sem vodil vadbo v vodi za dojenčke in malčke, znanje pa nabiral na URI SOČA in OŠPP Janeza Levca v Ljubljani. V kolonijah in na taborih sem sodeloval z OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, sedaj pa bo kmalu že deset let kolonij z mariborskim društvom za cerebralno paralizo Sonček in ljubljansko zvezo Sonček. Z avtizom sem se neposredno soočil med prakso v srednji šoli, potem pa v društvu OZARA med služenjem "civilne vojaščine". Ker sem med izobraževanjem na gimnaziji vzporedno zaključil tudi pedagoški program, smer predšolska vzgoja-razredni pouk, me je zanimalo poučevanje in skrb za osebe z motnjo avtističnega spektra. Prepričan sem, da je voda naše primarno okolje, saj smo se prvih devet mesecev razvijali in gibali v njej. Zato se osebe z avtizmom v vodi počutijo varno, najdejo duševni mir in notranjo srečo. Ustrezna vadba jih sprošča, aktivira mišičje, okrepi prsni koš in srce ter jim dviguje samozavest.
dr. Ajda Pfifer, univ. dipl. psih.
PSIHOLOGINJA
Sem psihologinja, ukvarjam se z otroki s posebnimi potrebami ter z odraslimi v izgorelosti, depresiji, anksioznosti. Pri svojem delu uporabljam nevrogibalni metodi MNRI® in BRMT, svetujem o spremembah življenjskega stila, velik poudarek pa dajem fiziološkim procesom, ki botrujejo psihiatričnim težavam. Inflamacije so velikokrat sestavni del psihiatričnih težav, zato svetujem na področju prehrane, ali pa stranke usmerim v dodatne preiskave. Delam tudi s tapkanjem in meditacijo.
KONTAKT:
gsm: 041 637 876
LOGOPEDINJA
Logopedska obravnava je sestavni del terapevtskih prizadevanj pri otrocih z motnjami avtističnega spektra po vsem svetu. Usmerjena je izgradnjo socialne interakcije, komunikacije, govora in jezika. Številne študije dokazujejo pomen in uspešnost zgodnje logopedske obravnave, zato se prizadeva, da otrok z motnjo avtističnega spektra začne z logopedsko obravnavo čim bolj zgodaj. Znanstvena dejstva o nevroplastičnosti oziroma o doživljenjski zmožnosti možganov, da tvorijo nove povezave, so spremenila pogled na to, kdaj ocenimo, da logopedska obravnava ni več smiselna. Ugotavljamo, da se da na področju komunikacije in jezika še marsikaj spremeniti tudi v šolskem obdobju in pri odraslih. Logopedska obravnava se izvaja individualno, je prilagojena vsakemu posamezniku in kombinira različne znanstveno preverjene metode, strategije in tehnike.
Klepetalnica
Logopedsko svetovanje Nives Skamlič
Mlinska ulica 22, 2000 Maribor
tel. 070 806 477
e-naslov: klepetalnica@logopedinjanives.com
Članki o učinkovitosti logopedskih obravnav:
Pomemben napredek na področju socialne komunikacije in pragmatike pri šolskih otrocih.
https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/j.1460-6984.2011.00146.x
PCIT obravnava je pokazala, da obravnava, ki je usmerjena v interakcijo med starši in otrokom, izboljša adaptivno vedenje in zmanjša vedenjske težave.
https://link.springer.com/article/10.1007/s10803-008-0567-5
Študija kaže na povečano uporabo spontanega govora v toku razvojnega socio-pragmatičnega pristopa.
https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/10883576050200040301
Študija kaže na povečano uporabo spontanega govora v toku razvojnega socio-pragmatičnega pristopa.
Lovaas in Early Start Denver Model - izboljšanje kognitivnega funkcioniranja, jezikovnih veščin in adaptivnega vedenja pri predšolskih otrocih z MAS.
Pomen zgodnje obravnave.
https://pubs.asha.org/doi/abs/10.1044/0161-1461%282003/015%29
Študija pokaže, da so po dveh letih obravnav najbolj napredovali na področju govorjenega jezika otroci, ki so bili deležni intenzivne logopedske obravnave.
https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/1362361301005004002
Globalni trend, da logopedi uporabljajo vedno bolj učinkovite metode obravnave.
https://www.karger.com/Article/Abstract/479063
Špela Falatov
CENTER ZA ZDRAVLJENJE AVTIZMA, NEVROGIBANJE IN MOTNJE GOVORA
https://www.centerza.com/motnje-govora
Sodelujemo tudi z
https://www.avtizem.com/o_drustvu.php